tag:blogger.com,1999:blog-342612502024-03-07T10:58:22.916+01:00MirlitonnadesLjudje in kanalizacija se bojda razraščamo po enakih zakonih...Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.comBlogger40125tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-25074456824895087502008-05-26T17:31:00.004+01:002008-05-26T17:36:33.271+01:00Turkish honey<a href="http://www.youtube.com/watch?v=_VLnLs_-Ez4">Ta</a> komadek, ta najbolj sladek, poskočen, seksi komadek je najboljše dopolnilo jutranjemu čaju ali kavi. Kot bi ti nekdo zmršil lase in podpihnil pete in te porinil v mehko seno in prižgal najbolj nežno sonce. Dabest!Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-18595936341877185512008-05-18T21:50:00.004+01:002008-05-18T23:03:21.168+01:00MlajŠe nekaj dni pa bo luna poblisnila v vsej svoji okroglosti. V Biku bo, bojda in to, bojda, pomeni, da bodo dnevi težki, kot svinec. V horoskopu se jim je danes zapisalo, da nas, tehtnice, čakajo živahni čustveni premiki. Če je živahno to, kar doživljam danes, potem bi raje pristala na morbidnem. Intenzivnosti luninih men nisem nasedala vse do letošnjega marca. Pa potlej aprila. Majski izračun pa je skorajda kolosalen. Ne vem, ali je kriva voda v meni ali je to zgolj čas ženske kozmogonije. Že tretji mesec zapored slutim, da se bom skozi lunino obredje nanovo sestavila, teden zatem pa se razpustila v več manjših oblik, ki se bodo vpletle v nov cikel.<br /><br />Tovrstna metaforična govorica ne vodi nikamor, kajne? <br /><br />Želim si novih vlog. To, da sem naturščik za kurbo in poslušalko, je znamenje slabega humorja mojega stvarnika. Jutri bi se rada zbudila v ljubljeno žensko. A je, bojda, čakalna vrsta hudo dolga, me, manične, žal stojimo med zadnjimi, nekolikanj pred Angelo Merkel in Viko. Hkrati je v "biti ljubljen" zapredena pasivnost viktorijanskih žena in gospodinj zgodnjih petdesetih let, ki pa se ne poda moji divji, neuravnovešeni naravi. Ne poda se mi, pa vendar hrepenim po njej. Samskost je zabavna in prisrčna in razigrana, a vse prepolna utrujajočih intenc po dvojini. Po dvojini s konkretnim, v času in prostoru obstoječim, imenljivim, otipljivim, toplim in mehkim njim.<br /><br />Vse skupaj je le slab vic. Kot že tolikokrat poprej.<br /><br /><a href="http://www.youtube.com/watch?v=c7EYiFzNohU">The Knife: The Silent Shout</a>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-84548658123799330532008-05-04T21:57:00.002+01:002008-05-04T22:29:57.367+01:00La LloronaNe. Tistih dni ne bo nikoli več.<br /><br />Izgubljanje na slovenski obali, spanje na divji plaži, jutro na parkirišču. Hej, zakaj se ne bi zapeljali čez mejo, saj je blizu. Pa rečemo ok, se vkrcamo in v razbeljeni pločevini, da ne bi vzbudili sumničenj, preigravamo Abbo. Brez vode, brez hrane. Le kandiran ananas in ena sparjena plastenka tekočine. In kmalu zatem na skalah, vsak s svojo knjigo. Nato pa vsak s svojo opeklino. Smeh, igrivost, radost. Brezvetrje.<br /><br />Najdihojca. Lepena. Pred tem ali zatem Krn. On s <span style="font-style: italic;">Skrbjo za status</span>, jaz z <span style="font-style: italic;">V srcu dežele</span>. Ne vem, ali sem bila tedaj že zgoraj brez ali ne. On zaljubljen, jaz niti ne. Ne vanj. Pa ni bilo važno. Sprehod do konca doline, da bi prišla do onih štrukljev. Makadamska pot, vroča in ničkaj ravna. Pesem za pesmijo, umišljene in obstoječe. Od nekod privlečeva leseno frulico, brez talenta in občutka loviva njeno piskanje. Sproščenost, lahkotnost. Toplina. V paketu je bilo tudi morje. Zopet en dan za opekline. Ne vem več, kdaj je to bilo. Spomnim se knjige, ki sem jo brala in pripovedi o društvu ljubiteljev <span style="font-style: italic;">Gospodarja prstanov. </span>Kako zelo ga pogrešam. Stimuliral me je na način, na kakršnega me ne more nihče. Kot fant je iz mene izvlekel najslabše, kot prijatelj najboljše. Prijatelja bi nazaj.<br /><br />John Leafcutter v najinem platenšpilerju in temen gozd. Na zadnjih sedežih jež Mirko, ki ga bova zdaj zdaj spustila na prostost. Nešteto cigaret, nešteto namišljenosti, nešteto modrosti. Začudenost nad tem in onim, obsodba tega in onega. Neverjetna povezanost, bereva si misli, si jemljeva besede z ust. Nikamor se nama ne mudi z življenjem, tukaj sva, da mu riševa okvirje in mu poiščeva smisel.<br /><br />Vožnja po Istri. Oba spita, voluharja mala. En črn in skuštran, drugi si svetle lase s temnim narastkom vedno počeše na stran. V radiu Swayzak, na armaturi sem in tja udarec z dlanjo. Dajem si ritem, medtem ko vozim po prežgani pokrajini. Skakljam po sedežu. Onadva spita, zamujata sonce, sonce, sonce! Če bi lahko, bi se sklonila preko ročne zavore in ju oba objela. Rada ju imam.<br /><br />Kam je šlo?<br /><br />Danes objokujem in žalujem. Yo soy la llorona.Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-16806469366058345432008-04-29T10:21:00.003+01:002008-04-29T10:26:54.123+01:00Gozd<div align="center">V drevesu so</div><div align="center">majcene čarovnije,</div><div align="center">ki gomazijo.</div><div align="center"> </div><div align="center"> </div><div align="center"></div><div align="center"></div><div align="left"><em>Pripis: Oba haikuja sta nastala pretekli vikend. Oba je podkrepila halucinantnost narave in njenega zvitega otroka - trave. Haha...Lepi dnevi so bili, s prijateljem na ustnicah in ob rami.</em></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-71652029950258500152008-04-29T10:13:00.002+01:002008-04-29T10:21:04.848+01:00Nad mestom<div align="center">Pod horizontom</div><div align="center">razpadajo oblike</div><div align="center">in barve sveta.</div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-78573811703693895642008-04-05T23:02:00.003+01:002008-04-05T23:13:23.933+01:00Govori, spregovori<div style="text-align: center;">Pogovarjaj se z menoj o žalosti.<br />In o samoti.<br />Če ju izrečeva in naju dolgočasita,<br />lahko umolkneva.<br />In se nasmejiva.<br /><br />Pogovarjaj se z menoj o žalosti.<br />In o samoti.<br />Če ju izrečeva in naju dolgočasita,<br />lahko otrpneva.<br />In še vedno ne veva, kam.<br /><br />Zamolči z menoj to žalost.<br />In to samoto.<br />Če ju skupaj pozabiva,<br />lahko zaživiva.<br />In si prideva naproti.<br /><br /><br /><br /><br /></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-75778411217651232442008-04-01T21:41:00.003+01:002008-04-01T22:46:06.855+01:00"M." ali "O njej""Ne maram gumbov in majhnih okroglih reči," mi prizna prejšnjikrat ob kavi ter se ob tem ljubko namuzne in zahihita. Zadnje čase pogosto zahaja v NUK, dokončuje seminarsko nalogo, se mi zdi. Morda ima novo obveznost, njenim dejavnostim komaj sledim. Pred časom se je lotila štiridesetdnevnega posta, ne kadi cigaret in spije malo manj alkohola. Skoraj vsako jutro pleševa. Skoraj vsak teden obišče več gledaliških predstav, a jih niti ne omeni. Več kot polovico dni v tednu posveča nastajajoči gledališki igri. Ne mara publicistike in žurnalizma. Rada ima Pessojevo poezijo, Sylvio Plath in dolgo črno kavo. Redkokdaj je z njo tudi zadovoljna. Velika igralka bo, vendar tega ne ve. Sočutna je in topla. Vsako snidenje prične z vprašanjem "kako si?" in zaključi z objemom ali poljubom. Las si ni ostrigla že zadnje leto in pol, pa so kljub temu sijoči in mehki. Lepi so, zlatorumeni, na sončni svetlobi se celo bleščijo. Doslej sem nenaličeno videla le enkrat in tedaj je bila najlepša. Ima polne, sočne ustnice, njen nasmeh je ena odličnejših krivulj v naravi, njen polnokrven, včasih malce prihuljen in sramežljiv smeh ena odličnejših melodij. Nazadnje sem jo slišala v soboto. Oblači se v črno, sivo, redkeje belo. Obožuje kombinacijo rdeče in modre. Na enem svojih puloverjev ima rdeče-modro zvezdo. Nedavno jo je močno bolelo srce, paralo se je na najbolj rahlo sešitih mestih, sedaj pa ga znova slišim biti. Utripa v samosvojem ritmu, včasih se za hip ustavi, navadno na večer. Kljub temu v bolečini ne vztraja več, izbrala si je svobodo. Izmika se dražljajem, ki bi jo ohromili. In prav ima. Kadar jo popade želja po sladkem, si omisli sojin puding ali belo kavo. Za razliko od mene jo količina mlečne pene ne gane. Po telefonu se ne znava pogovarjati, izrekava zgolj medmete, ona v pristni štajerščini, jaz pa jo hudomušno oponašam. Ima belo kolo, s katerim se vzravnana in vihrava vozi po opravkih. Prejšnji teden je z njim pomotoma zarila v blato in padla. In se temu prisrčno smejala.<br /><br />Občutek, s katerim me navdajajo njena divjost, norost, čuječnost, čutnost in način, na kakršnega živi življenje, je magičen. Včasih nama ni treba odpreti ust, da bi druga za drugo vedeli. Njene abecede se šele učim, pa mi kljub temu o njenem počutju in mislih ogromno pove zgolj gesta njenih rok ob pozdravu. Ali pa način, na kakršnega se vsede in zatlači prste v žepe usnjene jakne. In besede, ki jih izbira. Čutim jo. Močneje, kot kogarkoli. Vse na njej in o njej me zanima. Presenečata me strpnost in potrpežljivost, s kakršno ljubi ljudi. Čudim se vsem odtenkom njenega sočutja, ve, da nikogar ne bo mogla v celoti razumeti in si zato ne drzne obsojati. Občudujem to milo, a vseeno eksplozivno bitje, to žensko, katere intuicija je nagla in brez izjeme pravilna.<br /><br />M., itak veš, kaj hočem reči...Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-80397227092835441832008-03-23T11:01:00.003+01:002008-03-23T11:57:32.864+01:00...all is full of love...Devendra Banhart mi že več kot tri tedne prigovarja, naj se prepustim tistemu, kar raste v meni. Pa ni samo Devendra, so tudi sanje, ki jih sanjam skoraj vsako noč. In so misli, ki me spreletavajo, ko nisem pripravljena. Ta trenutek, recimo. To hrepenenje se prične v trebuhu, malo zaščemi in ščegeta, nato pa se dviguje proti grlu. Tam se navadno tudi ustavi in se raztopi pod težo razuma. Zaustaviti ga je potrebno, še preden postane navada. In, roko na srce, kar dobro mi uspeva.<br />Dokler ne ležem spat. Dokler se ne zbudim. Dokler mi natakar v roke ne porine že šestega kozarčka absinta. Dokler je ne vidim plesati. Dokler si na glavo ne povezne bledo roza kapice, me brez vprašanj potegne za roko in se prihuli k meni. In potem na rami začutim njen nežen, od alkohola upadel obraz, iz katerega stopa črn, čuteč pogled. Samo poljubila bi jo. Z njo opazovala včerajšnje snežinke in kadila cigarete. Ona bi pila močno črno kavo, jaz pa čaj. Govorila bi ji neizrečeno. Najini lasje bi se zapletali v ljubezenskih sunkih. Ritala bi ji v naročju in z Devendrom zategnila njegov "put me in your suitcase, let me help you pack". Pa ne bom. Vse dokler je znova ne objamem. Vse dokler znova ne verjamem.<br />V grlu se mi zatika tudi on. Ne bi se mi smel. Ne dvomim v to, da lahko ljubiš dva človeka hkrati - podvojena magija, pač. Velika sreča, ki jo bom prešla brez želje. Moja rana se namreč še brazgotini: pa ne tista, ki mi jo je prizadejala poginula ljubezen, temveč tista, ki sem si jo zadala sama. Kljub temu me zapeljuje njegov dotik. Ponudila bi mu svojo kožo, naj se zlije z njo. Borim se z vzgibi, ki nastajajo v mojih čutih in so tako močni, da mi meglijo razsodnost. Ljubila bi ga. Z njim lovila sonce in tekla v dež. Kričala od ugodja. Morda od objestnosti. Plesala na pesku, bosa in prepotena. Pa ne bom. Odločila sem se. Vse dokler ne stisne moje dlani. Vse dokler znova ne verjamem.Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-82751505270594947782008-03-17T22:29:00.003+01:002008-03-17T22:35:17.693+01:00Zanje<div style="text-align: center;"><i>PRODIRAM</i><br /><br /><i>Vrata sem odrinil vate</i><br /><i>Prihajam</i><br /><i>Tukaj sem</i><br /><i>Da te podprem</i><br /><i>Da ne boš več zapuščena</i><br /><i>Da ne boš v stiski</i><br /><i>Zadrege padajo zdaj kot razvezani trakovi</i><br /><i>Moraste sanje, ki so te begale, so mimo</i><br /><i> Tu je moja rama</i><br /><i>Poziraj z mano</i><br /><i>Ob vznožju stopnišča brez konca</i><br /><i>Ki te bo poneslo navzgor</i><br /><i>In te spolnilo</i><br /><br /><i>Pomirjam te</i><br /><i>Naplavljam vate jezera miru</i><br /><i>Navdajam s srečo otroka tvojih sanj</i><br /><i>Naval v krog</i><br /><i> Naval palm v podobe nje, ki jo je strah</i><br /><i>Naval snega na njeno pobledelost</i><br /><i>Naval v njen kamin ... in ogenj vzplamti</i><br /><br /><i>PRODIRAM</i><br /><i>Tvoje vznesene misli rastejo</i><br /><i>Nemočne misli pešajo</i><br /><i>Svojo moč sem ti vtisnil v telo ... tvoj obraz izgublja gube in </i><br /><i> <wbr> postaja vse bolj svež</i><br /><i>Bolezen ne najde vate več poti</i><br /><i>Vročina popušča</i><br /><br /><i>Mir obokov</i><br /><i>Mir razcvetelih prerij</i><br /><i>Mir se vrača vate</i><br /><br /><i>V imenu najvišjega števila ti pomagam</i><br /><i> Kakor gejzir</i><br /><i>Vse breme izpuhteva s tvojih obteženih ramen</i><br /><i>In zli obrazi okrog tebe</i><br /><i>Strupeni ogleduhi nesreče, nemoči</i><br /><br /><i>Te ne gledajo več</i><br /><i>Ni jih več</i><br /><br /><i>Podvojene so</i><br /><i>Skrivnosti, poglobljene črte na dlaneh</i><br /><i> Kakor podvodna brazda</i><br /><i>Kakor resnobna pesem</i><br /><i>Prodiram</i><br /><i>Ta pesem te prevzema</i><br /><i>Ta pesem te dviguje</i><br /><i>To pesem poživljajo potoki</i><br /><i>To pesem poji ukročena Niagara</i><br /><i>Ta pesem je vsa zate</i><br /><br /><i>Ni več klešč</i><br /><i>Nobenih mračnih senc</i><br /><i> Nobenega strahu</i><br /><i>O njem ni več sledu</i><br /><i>Ni razloga zanj</i><br /><i>Kjer je bilo trpljenje, je bombaž</i><br /><i>Kar je bilo razbito, je spet sklenjeno</i><br /><i>Kjer je bila okužba, je zdaj sveža kri</i><br /><i>Kjer so bili zapahi, je odprto morje</i><br /><i> Morje te nosi, ti si polna</i><br /><i>Nedotaknjena, kot jajce iz slonove kosti</i><br /><br />Umil sem obraz tvoje prihodnosti.<br />/Henri Michaux/<br /><br /></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-21693417208285896992008-02-05T23:00:00.008+01:002008-03-17T23:22:09.517+01:00Camino esta solo mierda, dolor y illusion<span style="font-style: italic;"></span> Hudiča, po perilo bo treba, izza hriba prihaja nevihta. Obleči se moram in se izviti iz te hrapave, a tople spalne vreče. No, dajmo. Hop - tole prepoteno majico lahko navlečem nase, dovolj dolga je, da ne rabim hlač. Pa še cigarete vzamem s seboj. Polnočna cigareta vedno prija, vedno je polna spominov. S komajda slišnimi koraki se prebijem skozi romarsko navlako - kaj vse ljudje nosijo s seboj, funkcija lesenih palic mi nikoli ne bo jasna, zagotovo pa je še manj koristen tale topotajoč nordijski par zraven -, oddahnem si šele na pragu. Super, nikogar nisem zbudila, vrhunsko, okretna sem kot Mata Hari. Na razbeljenem zidu nasproti vhodnih vrat je naslonljen fant, ki ga srečujem že od začetka poti. Zvija tobak in opazuje norost, ki jo uprizarja nebo. Bo že počakal, najprej bom pred kataklizmo rešila svojo brisačo in spodnje perilo. Švignem mimo njega in s povešene vrvi panično zvlečem svojo imovino. Bruce Willis bi dejal, da je šlo za las. Sedaj se lahko posvetim črnolasemu neznancu, intriganten je s svojimi očali in divjo brado, skorajda lep v tem puščavskem vetru. Naslonim se na zid, pobrana oblačila stisnem med kolena in si prižgem cigareto. Pogleduje proti meni, njegov pogled začutim na tilniku, na ušesnih mečicah, na vratu in laseh. Četudi molči, slišim tenke besede, ki mu polzijo po sramežljivih ustnicah, prenerodnih, da bi spregovorile. Res smešna situacija. Ne osvajam te, dečko, pogovarjala pa bi se vseeno.<br />"I love storms," nervozno hrkne. Uspelo mu je.<br />"Well, me too...especially in the night time."<br />"Do you have a lot of rainy days back in your country?"<br />"Slovenia? Well, I'm not sure..it depends."<br />"You are Slovenian? That's interesting, I've never met a Slovenian girl. What's your name?"<br />"I'm Anuška. And you are...?"<br />"Ferran."<br />"You're Spanish, I guess."<br />"No, I'm Catalan, from Barcelona...you have a pretty name."<br />"It's actually not my name, it's a nickname. I'm Ana in fact."<br />"Oh...well, it's pretty anyway."<br />"It might be pretty in japanese, it means "beautiful as a flower" there, but it's just a name in slovene."<br />"With you it's true".<br />"What is true?"<br />"You <span style="font-style: italic;">are </span>as beautiful as a flower."<br />Odkod mu nenaden pogum? Komplimentov pač ne znam sprejemati, niti jih ta trenutek nisem iskala. A vseeno, skromno zahvalo bom pa že zmogla. Kaj vendar slepomišim, moji nečimrnosti prav prija. Z jezika mi zato zdrsne bežen "thanks". Kljub ugodju je bolje, da pogovor usmerim drugam. Kaj naj ga vendar vprašam? Možnosti je nešteto, bojda. S cigareto bo lažje, moj vžigalnik je prazen, zato poprosim za njegovega. Prižiganje v vetru je dober motiv za molk, za premislek. Vžigalnik mi nakloni droben plamen, hlastno vdihnem, se pogreznem še globlje ob zid in z lažnim začudenjem vprašam: "Where are your friends?"<br />"They stayed behind. I came to Hontanas alone. It's good this way, I needed to be alone after this month."<br />"Month? How long have you been walking?"<br />"We started in Paris more than a month ago."<br />"Paris?! Unbelievable. So you are no beginner, I guess..."<br />"I'm an addict actually. It's my forth time on the Camino, but my first walk from Paris. We wanted to do something special this year, so we decided to start way up in France. Paris seemed like a good option. It's crowded and dirty though, but the rest of the french route is beautiful. Beautiful and lonely."<br />"Sounds perfect...this way seems like Camino turistico sometimes, to many people are walking it."<br />"Eh, it's just the beggining, many will quit...I can predict that."<br />Samozavestna izjava izkušenega veterana, ni kaj. Španska odrezavost je res zapeljiva, sveža v primerjavi s krmežljavostjo , ki sem je vajena. Pa tudi hrupni so tile Španci, molčijo le, ko spijo, prav tečni znajo biti s svojim smehom in gestami in strastjo. Obenem me navdušuje njihova iskrivost - s svojimi jasnimi obrazi spominjajo na brezhibne igralce iz reklam - in čutnost, vsevprek se objemajo, preden veš, ti v znak nežne dobrodošlice na lica ali usta pritisnejo poljub. Primerek zraven mene bo, kakopak, odrastel v enega izmed njih. Sklepam, da jih ima dvajset in nekaj, njegov šarm je še nekoliko nedoleten. Tišina ga je očitno pričela motiti, ne ve, kam s pogledom, ozira se proti nebu, se sprehodi po strehah hiš, mimo mojih oči, nato krog ponovi in se ustavi na svojem kolenu.<br />"Why are you walking," se slišim reči. Hkrati se zavem, da bom po inerciji pogovorov kmalu razkrivala tudi svoje vzgibe, prepogosto je pač tako, da na vsak "kako si" odvrnemo z izmuzljivo dvozložnico - drznejšim uspe celo kaj iskrenega - in enakim povratnim vprašanjem. Nadležen mehanizem, nadležna dolžnost!<br />"I have no specific reasons, I'm walking because...it's easier to understand things through movement," odgovori. Popravi si težek pramen las, ki mu sili na čelo, vzravna hrbet in se nasmehne.<br />"Do you want to find something here?"<br />"No, I don't expect to find anything. I'm enjoying the emptiness. It's peaceful and safe."<br />"Yeah, emptiness...it's true, there's nothing here...Camino esta solo mierda, dolor y illusion...Do you understand that?"<br />"I think I do...Camino is just shit, pain and illusion?"<br />"That's right. I've walked this path three times before and haven't found anything. There's nothing, because I'm nothing, I have no role to play. My emotions are all there is...It's confusing. I talked to many people and they all seem to have a goal, a wish, an inner drive, they are here to achieve something, they are seeking for something transcendent...they want to change somehow. Are they blindfolded or strongwilled? I'm not sure..."<br /><span>Zdaj, ko je v znak vdaje zamahnil z roko in izrekel tisto, o čemer sem premlevala zadnje dni, mi je topleje, nase je prevzel moj cinizem in dvome, no, ni jih prevzel, njegovi so že od vsega začetka, naključje je, da jih deliva, jaz in on, zelenooki mimoidoči. Ima me, da bi se z licem naslonila na njegovo ramo, prav nič čudno bi ne bilo, običajen romarski počitek, intimen, gesta vsega, kar občutiva na enak način in z enako jakostjo. Lahko bi ga celo objela, skoz trenutek bi tako zavela čarovnija: dva človeka, dve drobtinici druga z drugo, tesno skupaj v obratu zaupljivosti; poljubila bi njegovo čelo, tako rada poljubljam ljudi, tiste, ki so mi blizu, da jim pokažem, da naj ostanejo blizu, vendar v zmrzali čutov ne morem. Bližino dosežem s sporočili, poslanimi preko telefona, z vztrajnim, rutiniranim klicanjem, z majhnimi, sčasoma ničvrednimi obredi, čudeži so redki, zgodijo se, ko jih ne načrtujem, torej redko, ker moram v v svojem življenju vse načrtovati. Ta zelenooki romar, ki si je pravkar snel očala in pomel oči, da bi si lažje zvil novo cigareto, je eden teh čudežev, ki se jih bom spominjala z najnežnejšo naklonjenostjo le zato, ker se ne bodo nikoli ponovili.<br />Ponovi pa se, kar se ponovi zmerom, ko se mi utrnejo tovrstna hrepenenja. Trčim ob spodobnost, vprašam se, kako bi objem ali poljub interpretiral kdo zunanji, kako erotičen bi bil dotik neznančevih prstov, občutek njegove kože, zavem se, da ga preprosto ne morem zgolj <span style="font-style: italic;">objeti</span>. Mehanično zato pograbim po škatlici cigaret in izvlečem novo, naj bo to moj nadomestek. Z otožno neizpolnjenostjo puham dim in se igram s stopalom, drsam po betonu, gor in dol, s prsti na nogi prijemljem kamenčke in jih zlagam na kupček. Moja igra pritegne njegovo pozornost, premike mojih nog spremlja, kot bi šlo za navodila v vojaški strategiji - ti si vkopan sem, Robert in Pero te krijeta, ko bodo sovražniki prišli sem, točno do točke, ki jo kažem, vrzite prvo granato. Hahljaje mi skuštra lase, razposajeni najstnici, kakršno igram. Že nekaj časa molčiva, grmenje je razločnejše, strele čedalje bolj uničevalne, vse naokoli diši po terakoti in grenčici razmočenega betona, vonja se mešata v napoved nečesa usodnega.<br />"Oh, I hate this smell," pripomnim, "it reminds me of all the rainy days I spend in my car on the way to work."<br />"Yeah, I know what you mean. But rain, the smell of rain actually, can also bring up nice memories, don't you think?"<br />"To me rain can be beautiful if it pours through sunbeams...or if I admire it from the inside, through a window."<br />"Try to remember how you felt when you were in love? What was rain to you then? To me it was a promise of growth, I thought of flowers and green leaves...and, hmm, how should I put it, I'm out of english expressions, sorry." Pogladi si lase, da bi mislim pomagal na plano, tleska s prsti in momlja besede, ki jih ne razumem. Zadrega jezika je ena trdovratnejših, nemalokrat doživimo vzhičenost, ki besede zvrtinči do nerazpoznavnosti, pa žalost, ki jih potisne v nič, ljubezen, ki jo besede le razvrednotijo in skrivnosti, ki jim ne vemo imen. Pripoved je okrutna mati, mačeha, ki zanemarja. In pozablja.<br />"You must be talking about hope," ga dopolnim, previdno mu ponudim najbolj tenkočutno možnost, tisto, ki bi jo ponudila sebi. Morda je nespametno, da temu nebu, tej prašni zemlji, tem žuljem in miru podtikam upanje, čas je tu zastal, nikamor ne vodi, ne zastrupljata ga <span style="font-style: italic;">jutri<span style="font-style: italic;">, </span></span>niti <span style="font-style: italic;">sedaj</span>. Ko se izpod okornega klobuka ozrem po bičani, prežarjeno nemi pokrajini, zaslutim premene življenja, rojstvo, rast in smrt, cvetenje in venenje, vse ponovljivo in povratno, vse poljublja začetek in v pozabo skladišči konec. Nič, kar je tu, ne rabi upanja, ne potrebuje skrbi, ki jo upanje poraja, brez spomina se ista zgodba izpisuje v neskončnost. Sredi tega pa jaz in on in milijone drugih ihtimo s svojo slo.<br />"Yes, exactly!"<br />Ta vzklik me prebudi iz slutnje venomer nastajajočih trav in gnezd in oblakov, zdrznem se. Preleti naju mala lastovka, živalica, ki je prišla napovedat povodenj. Zdi se, kot da s kroženjem nad zidom izgovarja svarilo, opozorilo, naj se umakneva. Slediva ji s pogledom, molčeča in zamišljena. Ustavi se na razbeljeni kritini hiše na najini desni, iz jagodičja, ki se spleta onstran zidu, se v nebo dvigne jata majhnih, kričavih vrabcev, tudi ti se bojijo melodije predpotopnega sveta. Skozi naelektren in topel zrak zabada veter kot šilo, drevesa udrihajo ob malomarno postavljeno električno napeljavo, sršijo in se sklanjajo, stekleno okrasje na pročeljih hiš se vrti in razpada v drobiž, v katerem odseva utripajoča svetloba skromnih uličnih svetilk in razjarjene, bližajoče se nevihte. Glavo stisnem med kolena, z lasmi objamem tudi stegna, gola in naježena, malo opečena, opraskana in odrgnjena, pa vseeno nežna. Ogrne me s svojo jopico iz flisa. S skrbnim in prisrčnim gibom pregane ovratnik, ko prestrežem njegov dotik, čisto rahlo tipanje vratu, mil poblesk bližine. Jopica diši po moškem, po neznanem moškem, ki to še ni, puhti od potu, čustev in razpoloženj, ki jih je vpila ali poskušala poskriti. Še globlje se zavijem vanjo, on pa se brez pritoževanja, z drhtečimi udi prisloni nazaj ob zid, nekoliko bližje, kot poprej.<br />"Thank you." Skoraj bi pozabila na to majhno pozornost. Sprejme jo z nasmeškom, trzajočim in sramežljivim, ki strnišče njegove sveže obrite brade pritisne v gubo. Opazuje me, čeprav se trudi mižati, saj le tako lahko odmisli vrtinec vetra, ki naju zajame in nama mrši lase, svetle in črne, dolge in neupogljivo kratke. Sunek odkrije njegovo čelo, pod katerim v barvi najnežnejšega smaragda zasijejo oči. Majhne, a žive in čiste oči, pogled, ki ga ne poznam, ki zame nima zgodovine. Pogled, ki je zgolj skrivnost in obljuba neke drugačne zgodbe. Takšne, ki bi jo začela brati nanovo. Morda bi jo lahko celo nanovo ljubila. Morda bi jo opustila.<br />Kdove, kje se prične ljubezen? Kot titan se dvigne skupaj s smotrom in nam sledi. Koraka z nami. Ali pa mi sledimo njej. Ker je ogromna, je prevelika, da bi jo zmogli opisati. Nekaj je je v čustvih in občutjih, nekaj v konvencijah, nekaj v toplini, nekaj v strpnosti, nekaj v svobodi, nekaj v bolečini, košček v poželenju, večina v hrepenenju in želji. Nekaj pa sploh ni ljubezen in mi zatrjujemo, da ta delček poznamo.<br /><br /><span style="font-style: italic;">...se nadaljuje...</span><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /></span>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-24226052563829512922007-12-26T22:14:00.000+01:002007-12-26T22:30:28.672+01:00KAJ?!<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.leggievai.it/wp-content/photos/quadro_guernica_picasso.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px;" src="http://www.leggievai.it/wp-content/photos/quadro_guernica_picasso.jpg" alt="" border="0" /></a><br /><div style="text-align: center;">The End is terrific!<br /> Samuel Beckett (End of Game, nisem pa prepričana)<br /><br /><div style="text-align: left;"><span style="font-style: italic;">A bi hodil z menoj?</span> vprašaš samo enkrat, ponovitve bolijo. Konec je lahko krasen le, če se ne zgodi. Konec je nepovraten. Njegov pogled je nepovraten, njegove besede so nepovratne. Njegove oči niso iste, ne gleda me več. Noče mene, hoče ven na svobodo. Naprezam se. Konec je lahko krasen le, če se zgodi vsem.<br /></div><br /><br /><div style="text-align: left;"><span style="font-style: italic;"></span><br /></div></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-78711717962160230972007-10-15T20:54:00.000+01:002008-12-10T02:11:23.220+01:00Za porogljive (delovni naslov)<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEZfgvDA-fKKRhhhNESnIalpxQfWLNXpAO3sAhl_fD_en_LTo7wq7w-7Ij5cssUXms4zqAjcUj9_RvjsFAu85t2Mp1LoliAKCNkhyTgNTYjwyPMFa2hbU6yfxTctlYDvIk0j49BQ/s1600-h/bosch.jpg"><img style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEZfgvDA-fKKRhhhNESnIalpxQfWLNXpAO3sAhl_fD_en_LTo7wq7w-7Ij5cssUXms4zqAjcUj9_RvjsFAu85t2Mp1LoliAKCNkhyTgNTYjwyPMFa2hbU6yfxTctlYDvIk0j49BQ/s320/bosch.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5121655967879100274" border="0" /></a><br /><div style="text-align: center;">Slekel si se, smrtnik,<br />odvrgel cape svojega otroštva,<br />Čas odčaral je tkanino,<br />za sabo pustil vreteno ti uboštva.<br /><br />In z njim zdaj žalostno trkljaš.<br /><br />Čemu se trudiš, mrtvec,<br />naplesti novo krpico vesolja,<br />ko pa že davno vzete so ti mere<br />v šivalnicah podpodja.</div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-84048138612901492132007-10-15T20:24:00.000+01:002008-12-10T02:11:23.396+01:00Razstava<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhryNTC2M0Q10bFvrQAxL7xO70l_VaPct_n6ftyTaND2_5nB7-t8811SiFP3oZved2UMn_Ya5ERGAf9Uw1HnzEIhi6PQAcN6OTuhh1ROGMID-lqPHACnm1Bn-c40qlcvBE_0bx0Bw/s1600-h/schiele.jpg"><img style="margin: 0pt 10px 10px 0pt; float: left; cursor: pointer;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhryNTC2M0Q10bFvrQAxL7xO70l_VaPct_n6ftyTaND2_5nB7-t8811SiFP3oZved2UMn_Ya5ERGAf9Uw1HnzEIhi6PQAcN6OTuhh1ROGMID-lqPHACnm1Bn-c40qlcvBE_0bx0Bw/s320/schiele.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5121651823235659602" border="0" /></a><span style="font-weight: bold;">Na jok mi gre,</span><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;"> </span><span style="font-weight: bold;">skoz mene<br />kaplja<br />.<br />.<br />.<br />minevanje.</span><br /><br /><div style="text-align: right;"><div style="text-align: right;"><div style="text-align: left;">Sesuvam se,<br /><div style="text-align: right;">kot hišica iz kart,<br /></div><div style="text-align: center;">hitro in<br /></div><br /> nepregledno <br /></div><br /><div style="text-align: center;"> <span style="font-style: italic;">Ti <span style="font-weight: bold;">verzi </span>posiljujejo,</span> </div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: left;"><span style="font-style: italic;">plaho <br />dajem<br /></span></div><span style="font-style: italic;"></span><span style="font-style: italic;"> jih na plano.</span><br /></div></div></div><br /><br /><br /><br /></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-24188171747842445852007-09-11T22:10:00.000+01:002007-09-11T22:17:08.677+01:00Brez domišljije<div style="text-align: center;">Daj, da doživim:<br />Eric Sati in avtobusne šipe, mokre, medle in zaspane.<br />Daj, da doživim:<br />Meglico in jezero in črnega psa.<br />Daj, da doživim:<br />Vročico in čaj in Saharo.<br />Daj, da doživim:<br />Vetrnice na obodu in prežgano pšenico.<br /><br />Naj pade klapa.<br /><br />Daj, izberi mi soundtrack.<br /></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-80279055461850298032007-07-26T14:17:00.000+01:002007-10-15T20:54:07.464+01:00Catwalk<div style="text-align: center;">Misel je vozel</div><br /><div style="text-align: center;">na praznični obleki,</div><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;">večno moderen.</span></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-29665747621647054922007-07-26T12:22:00.000+01:002008-12-10T02:11:23.629+01:00Turkiz<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1BxjF1LFqdvvBwVyM2u2MTuNaA5i4JOG4IsZb1WjPd95XZACZ7wKNRohCdnAMXtXc7nVw4t16dn1jv_8JpAlP4J50hzAYJt5LvnymJjU4wS1BIExl2Ec-iM3P0CBSSiVpLZsg0Q/s1600-h/anuÅ¡ka.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5091467597458178626" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; CURSOR: hand; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1BxjF1LFqdvvBwVyM2u2MTuNaA5i4JOG4IsZb1WjPd95XZACZ7wKNRohCdnAMXtXc7nVw4t16dn1jv_8JpAlP4J50hzAYJt5LvnymJjU4wS1BIExl2Ec-iM3P0CBSSiVpLZsg0Q/s320/anu%C5%A1ka.jpg" border="0" /></a><br /><div align="center">Sprva bleda dežela</div><br /><div align="center">z aritmijo dežja.</div><br /><div align="center">Melanholije niz.</div><br /><div align="center"></div><br /><div align="center">In trenutek...</div><br /><div align="center"></div><br /><div align="center">V oknih turkiz,</div><br /><div align="center">kot opal pisano nebo,</div><br /><div align="center">na rumeno-zelenih tratah</div><br /><div align="center">ti in moje telo.</div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-39448619469636766652007-07-16T21:54:00.000+01:002008-12-10T02:11:24.131+01:00Kako aktivno sodelovati v vibracijah vesolja?<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwcfJief0nJ0UqhX9braPcnbMGKOuoTXi8JoXc8Tug3-Kgtp6HO3xkQSNPHKkHI4NroItqes_9PJKBak3qkb5VtGzOAkaX-njxkhE3n5d2WfYMf_I3WSZklXAEmv3-4yE1mXOg2A/s1600-h/marjana+in+Å¡ilce+žganja.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5087902997949116546" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; CURSOR: pointer; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwcfJief0nJ0UqhX9braPcnbMGKOuoTXi8JoXc8Tug3-Kgtp6HO3xkQSNPHKkHI4NroItqes_9PJKBak3qkb5VtGzOAkaX-njxkhE3n5d2WfYMf_I3WSZklXAEmv3-4yE1mXOg2A/s320/marjana+in+%C5%A1ilce+%C5%BEganja.jpg" border="0" /></a><br /><span style="FONT-WEIGHT: bold">Naslov je zavajajoč, na vprašanje, ki ga zastavlja, lahko odgovorim zgolj z veliko mero distance, morda cinizma, ko pa ta čepka popustita, ostanejo podobe.<br /><span style="FONT-WEIGHT: bold"></span></span><br />Za posnetek se zahvaljujem prijateljici. Gre za travnik sredi živahnih gozdičev, kjer smo lovile sapo, vsaka na svoj način.<span style="FONT-WEIGHT: bold"><span style="FONT-WEIGHT: bold"></span><br /></span>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-29895129181498036422007-03-13T16:27:00.000+01:002007-03-13T16:35:42.883+01:00Bye, bye, cheriŠe štirikrat po sedalu podrgnem, še štirikrat v Samsungov računalnik geslo vtipkam, še štirikrat kupim čaj za 1 euro, še štirikrat namizno lučko prižgem, še štirikrat si predrago malico kupim, še štirikrat iste obraze preletim, še štirikrat se zakolnem, še štirikrat v formular svoje ime zapišem, še štiri dni vržem na Trubarjevo, pa naj se vozijo čeznje tujci in tujke, še štirikrat svojo jakno na obešalnik obesim, še štirikrat arogantnega vratarja srečam...še štirikrat, samo še štirikrat.<br /><br />Počutim se, kot bi kislo jabolko končno vrgla na kompost.<br /><br />Adijo delo, adijo sodelavke, adijo zasliševanja, adijo dolgčas, adijo, adijo, adijo, adijo naevoščljivost, adijo usklajevanje, adijo žrtvovanje, adijo bedaki, adijo stene zelene, adijo bele police, adijo, fakerji, F-A-K-E-R-J-IDevotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-67864856963346487332007-01-16T14:23:00.000+01:002008-12-10T02:11:24.280+01:00Piano, pianissimo<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOWs-AhDmvDKiBphz96T7_65pwmZUd6lon3NpsJG0vZGb6dWeG_8ulsUJaLd78qwz-nvms77iD8IyBoof-D7k13SnJUb_Hu9s3TG4V5HTHWlKWYR6o3k3AoUrKpz8sP3tWm_zH7Q/s1600-h/a+bout+de+souffle.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgOWs-AhDmvDKiBphz96T7_65pwmZUd6lon3NpsJG0vZGb6dWeG_8ulsUJaLd78qwz-nvms77iD8IyBoof-D7k13SnJUb_Hu9s3TG4V5HTHWlKWYR6o3k3AoUrKpz8sP3tWm_zH7Q/s320/a+bout+de+souffle.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5020622058018772770" border="0" /></a><br /><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Objem postane varen,<br />ko je nevarno<br />biti pri drugem spodvit.<br /></div></div></div></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-17923277836801303282007-01-15T12:31:00.000+01:002007-01-15T12:41:23.722+01:00Poklon<div style="text-align: center;"><div style="text-align: center;"><br />Glasba kot vezenina,<br /></div>nežna in lepa,<br />moje čute oblači.<br /><br /><div style="text-align: left;"><span style="font-weight: bold;">podpičje;</span> navdahnili nikhil banerjee, jack rose ter eteričen zvok sitarja.<br /></div></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-52995102917824713582007-01-12T11:39:00.000+01:002007-01-15T12:31:01.009+01:00Namesto čika haiku...<div style="text-align: center;">haiku 1<br /><br />vozel norosti okoli<br />mojega vratu<br />zateguje, tesen je<br /><br />haiku 2<br /><br />ceno samote plačaš,<br />ko zarubijo<br />tvoj posluh in solze<br /><br /></div>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-7007088100080891222007-01-05T11:33:00.000+01:002007-01-05T18:18:03.474+01:00ApoteozaZatilje se napne, vzdigne glavo, očišče je v vicah, lebdi nad opno, ki ljudi pritiska na tla. Vse smrtno gomazi spodaj, vse smrtno je v tunelu in se odbija od njegovih sten. Te stene pa se nikamor ne iztekajo, nikjer se ne končajo, še najmanj pa se končajo z lučjo! In ona to ve. Med stenami najde nišo in skoznjo izstopi. Onstran - luč! Purgatorium so nekoč poimenovali ta prisojni prostor, od svetlobe skoraj prosojen prostor, ko ga prečkaš te pozlati milina. In veste, milina molči, zato molči tudi ona. Tu bo dovršila svoje telo. Glave ji ni treba vzdigovati višje, sedaj oči sprejemajo, kar vidijo. Vidijo <span style="FONT-STYLE: italic">nič</span>, a tu ji ga ni potrebno brzdati, z njim lahko počne, kar hoče, lahko ga oblikuje. Vendar le, če molči.<br />Zažene se v lahkokril chasse, njeno bistvo šiva radost in radost sešije nasmeh. Njena hrbtenica se kot z ogrlice strgani biseri sesuje v grand plie, dvigne se in zadiha skozi arabesque-plie-tendu, attitude-attitude, pleše. Kot da je obsedena z nogo nariše rond, se povzpne na releve, pogleda proti vratom izza katerih prihaja ta rezka svetloba. Pade na tla. Vzame tla in iz njih iztiska esenco. Svoje telo izprazni robov in ostrine, njeno telo je le še ovinek vetra, njena medenica je vodena, pretaka jo na levo in na desno, pretoči jo čez sebe, sedaj že zaprtih oči. Pretoči se v počep, da bi vstala, pa ne vstane, demoni jo potisnejo v jete, skoči. Komaj je še prisotna njena zgodovina, njeno ime, njeni starši, prvo razočaranje in prva ljubezen, v njeni zavesti je zapredeno leglo brezimnih oblik, nobenega spomina, silhuete - bodisi teles bodisi likov bodisi besed, tega ne ve -, po obodu žareče, znotraj votle; njena duša kosi z demoni lepote, odložila je pribor smotra.<br />Roke izproži proti <span style="FONT-STYLE: italic">onim</span> vratom, radost jo vrtinči kot tolmun, pleše, pleše s pogledom proti vratom, s pogledom navzgor, tišina se spridi v hrup, hrup se organizira v glasbo, njuni bistvi se z enako hitrostjo valita proti <span style="FONT-STYLE: italic">onim</span> vratom, za seboj puščata - ona kosme preteklosti, glasba kosme reda, razpadata, <span style="FONT-STYLE: italic">razpadeta</span>, za <span style="FONT-STYLE: italic">onimi</span> vrati ju svetloba ponastavi, združi ju v eno obliko, v dvoedinost.<br />In odslej glasba dovaja občutje, plesalka zanjo izbira govorico. Skupaj sta <span style="FONT-STYLE: italic">pripoved</span>.<br /><br />Med vnebovzetjem pa vse diši kot opij.Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-59305928709690054282007-01-04T09:22:00.000+01:002007-01-04T10:00:35.567+01:00Wir sind Lockvogel, baby!ja, bejbi, lovače smo! ja, bejbi, najraje ugajamo! Elfriede, ti pa ugajaš meni. tvoj patološki srd, s katerim jedkaš vse lepo, vse dobro in vse vredno. <br /><br />ja, Schatzi, du bist einmalig!<br /><br /><a href="http://ourworld.compuserve.com/homepages/elfriede/">Mein liebster Lockvogel</a>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-61588865871801690612007-01-03T14:23:00.000+01:002007-01-03T14:34:10.146+01:00Aspirinšiht se kar ne konča, blodim, zatorej glavobol slabim s prebiranjem popisa ljubezni, ki je nastal avgusta lansko leto, sodi v sklop impresij, združenih pod naslovom <span style="font-style: italic;">Migrene spoznavajočih</span>, je edini vtis, ki ni vzklil iz blata.<br /><br /><p class="MsoNormal"><span style="font-size:12;"><span style="font-style: italic;font-size:100%;" >O ljubezni govoriš, kot da je nebeško telo, daj, pridi sem, povohaj me, potipaj me, poljubi me, topla sem, tudi ti si topel, tvoj dotik me draži, draž, draž, draž, čar, ritem, ritem, utrip najinih src, pospešeno, kako ljubko, kako filmsko, na skali sediva, če bi imel kljukast nos, bi lahko bil Belmondo, jaz pa tvoja Ana, pa nisva, precej običajna sva, kajne, tudi izjemna sva drug drugemu, rešila sva se nasadov misli in teorije, gugava se v sladkem, kaj bi to lahko bilo, v sladkem trajanju, zavpiješ, vstaneš, zacepetaš, kot cepetajo otroci, ki trgajo ovojni papir darilnih škatel, misliva, da čutiva enako, čutiva, da čutiva enako, zapleteno je to, o ljubezni ne govoriva nikoli več, samo spogledava se in si izmenjava nežnosti, vedno potuješ po mojih trepalnicah, najbolj intimno med intimnim, miluješ najmanjši del mojega telesa, jaz obožujem tvoje lase, prečkam jih s prsti, celo dlanjo, zgolj z blazinicami, oba uživava, ti, ki si prepuščen mojim vzgibom in jaz, ki me vzgibi zapolnjujejo, malo se pogovarjava, udobna je najina tišina, je prostrana žareča krajina, najina tišina je Prekmurje polno buč, je Toskana polna sončnic, skorajda brez anomalij, anomalije so najino hihitanje, pomirjene besede, pomirjeni vtisi, pomirjene pripovedi, nič baroka, nič nabreklosti, no, malo pa že, to je vendar hlepenje, a kar ti povem, ti povem, ne da bi predrla tišino, temveč da bi jo potlej lahko znova vzpostavila, da bi jo podaljšala, da bi tudi ti dal tišini možnost, mir in celovitost, tak ritem je živahnejši od metronoma, ta ritem je igriv in prisrčen, niti cigarete ne potrebujem, vse faze so izpolnjene, pozabila sem Freuda in onega norca, ki piše o zapitežih in ono zagrenjenko in samotarko, vstanem s pričakovanjem, v pričakovanju, celo moje sanje nekaj pričakujejo od mene, pričakovanje, pričakovanje, čakanje tebe, pretapljanje vate, pretapljanje vame, a naenkrat, naenkrat te ni, spet potrebujem cigareto, spet mečkam čas in ga mečem v televizor, da polzi na preprogo, spet se utrne nuja po obližih, po čepih, ki bi zamašili praznino, narava ni več magična, nič presunljivega na njej, šel si, ne, nisi šel, prah si in v prah se povrneš, tudi najina ljubezen se je dvignila iz saj, minevanje, minevanje, to ne potrebuje epiloga, poznamo vzroke, le iskreni bodimo.</span><o:p></o:p></span></p>Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-34261250.post-11612364395185072352007-01-03T10:19:00.000+01:002007-01-03T11:39:54.652+01:00Love's Secret Domain (volume 2)potreba, da bi izrekla neizrekljivo in ubesedila to, kar ne sestoji iz besed, je nekoliko moteča in odtod povod za naslednje vrstice. kako naj zastavim pripoved, oris, če želite, tega, kar je mezelo skozi zveriženo zavest, zavest, ki samo sebe misli skozi podobe, privide, skozi gibe, skozi snov, ki s tostranstvom nima presečišča, nima njegovih oblik in namenov, njegove vsebine, edina izrekljiva sestavina te snovi je njena kemična sestava, torej njen vzrok, učinek je razlomljen v prostoru in času, vendar ne na način, ki ga usmerja fizika, temveč peklenska zavest, diabolična lepota, skisana, hitro hlapljiva videnja, misli, ki jih misliš v več tokovih, sediš na obrežju teh tokov in jih opazuješ, od njih obseden, a ne zasužnjen, na trnek jih loviš, a pazi, izmuzljive so kot ribe, ne umišljaj si, da jih boš lahko posredoval, v času in prostoru nimajo forme, so da-daaaaa, so ekstrakt tega, kar navadno poveš, vidiš jih, ker imajo barve, čutiš jih, ker se selijo po tvojih udih, kot staroselci prižigajo ogenj v njih. prihuljen tccccc, s katerim potoži v luži utopljena vžigalica - to si na LSDju.<br /><br />izkušnja je odvisna od izbranega vidika, tako tu, kot tam. pred duševni aparat lahko nastaviš ta ali oni filter in skozenj upravljaš z doživljanjem. tokrat si vidika nisem izbrala, prišel je, ker je moral priti, preko imperativa ljubezni. s fantom sva poplaknila temen papirček in se lotila priprav. prestavljala sva to in ono, prižigala sveče, prisebnost spirala z viskijem. oplazim ga s prsmi. odslej sva neločljiva, ljubiva se, ne da bi sodelovala v samem aktu, ziba naju neko <span style="font-style: italic;">Eno in Edino, primerno imenovano Nič</span>, brez zadržkov bom ta <span style="font-style: italic;">Nič</span> natlačila z vseprežemajočo ljubeznijo, pretakala sva sokove, si izmenjevala vzdihe, krike, skupaj sva bila popolna, bila sva eno telo, ena celica, na zeleni posteljnini sva uprizarjala človeški manko in pravilnost moža in žene, sodiva skupaj, samo ude poglejte, sklopijo se kot namizna sestavljanka, nič več kratkočasna igra, zunaj ognjemet menda, še ena potrditev, občutek telesa je božanski, tako njegovega kot mojega, zatakneva se v trajanju, se spodvijava, gugava, še vedno zibava, on vstopa in izstopa po doslednosti arhetipa, jaz si ga po navodilu arhetipa želim, nagradim ga z vlažnostjo, ga objemam z ustnicami, ker tako je in mora biti, on, moški, s trdnimi ovinki, oblikami, me gleda z očmi, naphanimi s slo, milino, ljubeznijo, fraktalne so te oči, kot je fraktalen prizor, v katerega sva bila povabljena. bila je tudi glasba, nežno natrgan zvok table ali sitarja, sledila sva ji, ji odgovarjala s kipenjem, ki je prekipelo - po njegovih modih in mojem trebuhu -, pa sva razpotegnila najino srečnost v nasmeh. pravilnost najine združitve se je ponavljala v jutro, dokler nista najini telesi v krču omagali, dokler se nisem privila k njegovemu kot rogljiček zvitemu telesu in pustila, da me toplota in mehkoba utrujenosti priženeta do sna.<br /><br />ljubezni skrito domovanje.Devotchkahttp://www.blogger.com/profile/02354872746646446272noreply@blogger.com0