Mirlitonnades

Ljudje in kanalizacija se bojda razraščamo po enakih zakonih...

torek, september 12, 2006

FLANIRANJE

Zahvaljujem se Baudelairu, da je v svojih Pariških prizorih uporabil izraz, ki je našemu jeziku tuj, a se kljub temu manifestira v korakanju meščanov. Flaneurs so ta zatohla bitja, prav zares. Sprehajajo se, da bi jih videli, da bi svoji okolici ustrezali, ugajali, da bi okolnost s svojim topotanjem zapeljali. Koliko ljudi se z namenom sprehodi čez središče mesta? Koliko jih gre zgolj na kavo, negovat svoje odvisnosti od čikov in pozornosti? Spotoma seveda podpišejo še peticijo proti mučenju živali, kupijo Kralje ulice, ker jim vzvalovi vest, se ozirajo čez rame, čisto diskretno preverjajo odzive, svoje libidinalne rakete usmerjajo zdaj sem, zdaj tja, nagnusni so v svojih poskusih, da bi osebe za sosednjo mizo očarali s svojim govorjenjem. Mar je to sploh govor, kar slišimo v mestih? Ali je zgolj nečimrno spakovanje, polno puhlic in bežnih vtisov življenja? Namesto, da bi ti ljudje, ki posedajo v načičkanih kavarnah, s svojim govorom organizirali svojo realnost, pustijo, da okolnosti določajo njih, njihov govor, njihovo nošo, njihovo vrednost, njih - kolikor so ljudje in ne jesetri. Kdo bi vendar hotel zaščititi tako prazno vrsto, kot je vrsta tehnološko-komunikacijskega kaosa (prosto po prijatelju), ki se obleplja z izgotovljenimi mnenji in skriva nažrtost svojega uma pod vrečko trgovine Loco.

Št. komentarjev: 0:

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov