Zanje

PRODIRAM

Vrata sem odrinil vate
Prihajam
Tukaj sem
Da te podprem
Da ne boš več zapuščena
Da ne boš v stiski
Zadrege padajo zdaj kot razvezani trakovi
Moraste sanje, ki so te begale, so mimo
Tu je moja rama
Poziraj z mano
Ob vznožju stopnišča brez konca
Ki te bo poneslo navzgor
In te spolnilo

Pomirjam te
Naplavljam vate jezera miru
Navdajam s srečo otroka tvojih sanj
Naval v krog
Naval palm v podobe nje, ki jo je strah
Naval snega na njeno pobledelost
Naval v njen kamin ... in ogenj vzplamti

PRODIRAM
Tvoje vznesene misli rastejo
Nemočne misli pešajo
Svojo moč sem ti vtisnil v telo ... tvoj obraz izgublja gube in
postaja vse bolj svež
Bolezen ne najde vate več poti
Vročina popušča

Mir obokov
Mir razcvetelih prerij
Mir se vrača vate

V imenu najvišjega števila ti pomagam
Kakor gejzir
Vse breme izpuhteva s tvojih obteženih ramen
In zli obrazi okrog tebe
Strupeni ogleduhi nesreče, nemoči

Te ne gledajo več
Ni jih več

Podvojene so
Skrivnosti, poglobljene črte na dlaneh
Kakor podvodna brazda
Kakor resnobna pesem
Prodiram
Ta pesem te prevzema
Ta pesem te dviguje
To pesem poživljajo potoki
To pesem poji ukročena Niagara
Ta pesem je vsa zate

Ni več klešč
Nobenih mračnih senc
Nobenega strahu
O njem ni več sledu
Ni razloga zanj
Kjer je bilo trpljenje, je bombaž
Kar je bilo razbito, je spet sklenjeno
Kjer je bila okužba, je zdaj sveža kri
Kjer so bili zapahi, je odprto morje
Morje te nosi, ti si polna
Nedotaknjena, kot jajce iz slonove kosti

Umil sem obraz tvoje prihodnosti.
/Henri Michaux/