Mlaj

Še nekaj dni pa bo luna poblisnila v vsej svoji okroglosti. V Biku bo, bojda in to, bojda, pomeni, da bodo dnevi težki, kot svinec. V horoskopu se jim je danes zapisalo, da nas, tehtnice, čakajo živahni čustveni premiki. Če je živahno to, kar doživljam danes, potem bi raje pristala na morbidnem. Intenzivnosti luninih men nisem nasedala vse do letošnjega marca. Pa potlej aprila. Majski izračun pa je skorajda kolosalen. Ne vem, ali je kriva voda v meni ali je to zgolj čas ženske kozmogonije. Že tretji mesec zapored slutim, da se bom skozi lunino obredje nanovo sestavila, teden zatem pa se razpustila v več manjših oblik, ki se bodo vpletle v nov cikel.

Tovrstna metaforična govorica ne vodi nikamor, kajne?

Želim si novih vlog. To, da sem naturščik za kurbo in poslušalko, je znamenje slabega humorja mojega stvarnika. Jutri bi se rada zbudila v ljubljeno žensko. A je, bojda, čakalna vrsta hudo dolga, me, manične, žal stojimo med zadnjimi, nekolikanj pred Angelo Merkel in Viko. Hkrati je v "biti ljubljen" zapredena pasivnost viktorijanskih žena in gospodinj zgodnjih petdesetih let, ki pa se ne poda moji divji, neuravnovešeni naravi. Ne poda se mi, pa vendar hrepenim po njej. Samskost je zabavna in prisrčna in razigrana, a vse prepolna utrujajočih intenc po dvojini. Po dvojini s konkretnim, v času in prostoru obstoječim, imenljivim, otipljivim, toplim in mehkim njim.

Vse skupaj je le slab vic. Kot že tolikokrat poprej.

The Knife: The Silent Shout