Za porogljive (delovni naslov)

Slekel si se, smrtnik,
odvrgel cape svojega otroštva,
Čas odčaral je tkanino,
za sabo pustil vreteno ti uboštva.

In z njim zdaj žalostno trkljaš.

Čemu se trudiš, mrtvec,
naplesti novo krpico vesolja,
ko pa že davno vzete so ti mere
v šivalnicah podpodja.

Razstava

Na jok mi gre,

skoz mene
kaplja
.
.
.
minevanje.

Sesuvam se,

kot hišica iz kart,

hitro in

nepregledno

Ti verzi posiljujejo,

plaho
dajem

jih na plano.